MITOT I SKAZNATA KAKO OSNOVA ZA SOZDAVANJE NA KNIŽEVNITE LIKOVI VO PRVITE DELA NA MAKEDONSKATA KNIŽEVNOST ZA DECA

Savremena srpska folkloristika XIV (2025) [str. 349-362]

AUTOR(I) / AUTHOR(S):

Download Full Pdf  

DOI: https://doi.org/10.46793/FolkloristikaXIV.349M

SAŽETAK /ABSTRACT:

Makedonskata literatura za deca zabrzano se razviva vo povoeniot period, odnosno po 1945 godina. Toa e vreme i koga se kodificira sovremeniot makedonski jazik, pa avtorite imaat silna želba i volja da sozdavaat tvoreštvo za najmladata publika na makedonski jazik. Sovremenite istražuvači se ednoglasni deka tokmu ranite dela na makedonskata kniževnost za deca se dlaboko napoeni od folklornite i mitološki motivi, zatoa što smetaat deka literaturata se razviva na pleќite na usnata narodna kniževnost. Skaznata kako umetničko delo prisvojuva nekoi elementi od narodnata, osobeno čudesnosta, kako i nekoi likovi koi so svoeto odnesuvanje stanuvaat faktori na taa čudesnost. Sepak, umetničkata skazna pretendira i na nekoja svoja individualnost koja ѝ ja dava avtorot koj i pokraj prostornata nederminiranost ja stava vo eden kontekst kade sekojdnevnieto se nabljuduva od poinakva perspektiva što ja davaat tokmu nevoobičaenite, čudesni osobini na glavnite junaci i likovi. Vo ovoj trud ќe gi barame tokmu onie folklorno-mitološki otpečatoci koi poslužile kako osnova za sozdavanje na kniževnite likovi vo ranite dela na makedonskata kniževnost za deca. Ќe se zadržime vrz primerot na nekoi skazni, kako „Skazna za deteto Vilenˮ od Gligor Popovski i „Skazna za šeќernoto deteˮ od Slavko Janevski. Vo ovoj trud ќe se obideme da dokažeme deka ranite dela na makedonskata kniževnost za deca ja koristele narodnata kniževnost kako osnova za sozdavanje na umetnički tekstovi. Potočno, ќe ja dokažeme folklornata osnova na delata „Skazna za deteto Vilenˮ od Gligor Popovski i „Šeќerna prikaznaˮ od Slavko Janevski.

KLJUČNE REČI / KEYWORDS: 

detska literatura, skazna, narodna kniževnost, makedonski avtori.

PROJEKAT / ACKNOWLEDGEMENT:

LITERATURA/ REFERENCES:

  • Arsovska, Tamara. Pisatelite za sebe. Skopje: Panili, 2010.
  • Denkova, Jovanka. Kniževnost za deca. Štip: Univerzitet Goce Delčev, 2011.
  • Dimova, Violeta. Eden prilog kon temata fantastikata vo delata na Slavko Janevski so poseben osvrt kon Šeќernata prikazna. Skopje: XXVII Meѓunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Institut Otvoreno opštestvo Makedonija, 1995.
  • Dimova, Violeta. Estetika na komunikacija i literatura za deca. Skopje:  Makedonska reč, 2012.
  • Drugovac, Miodrag. Makedonska kniževnost za deca i mladina. Skopje: Detska radost, 1996.
  • Ѓurčinova, Anastasija. „Skaznata i modernata proza.ˮ u: Milan Ѓurčinov, Boris Petkovski, Tome Sazdov (ur.). Folklornite impulski vo makedonskata literatura i umetnost na HH vek. Skopje: MANU, 1999: 323–336.
  • Ѓurčinov, Milan. „Folklornite impulsi vo sovremenata makedonska literatura.ˮ u: Milan Ѓurčinov, Boris Petkovski, Tome Sazdov (ur.). Folklornite impulsi vo makedonskata literatura i umetnost na HH vek. Skopje: MANU, 1999: 9–33.
  • Idrizoviќ, Muris. Makedonskata literatura za deca. Skopje: Naša kniga, 1988.
  • Janevski, Slavko. Šeќerna prikazna. Skopje: Makedonska kniga i Detska radost, 1967.
  • Kitanov, Blaže. Impresii i pogledi, Skopje: Globus, 1995.
  • Koneski, Blaže. Vo svetot na pesnata i legendata. Prireduvač, Milan Ѓurčinov. Tom V. Skopje: MANU, 2020.
  • Liti, Maks. „Evropskataskazna – forma i suština.ˮ u: Nina Anastasova-Škrinnjariќ (ur.). Folklorologija. Skopje: Tabernakul, 2017: 100–120.
  • Meletinski, Eleazar. Poetika na mitot. Skopje: Tabernakul, 2002.
  • Popovski, Aleksandar. „Skaznata i raskazot vo makedonskata literatura za deca.ˮ Sovremenost, br. 9, (1984): 47, 167—168.
  • Popovski, Gligor.Skazna za deteto Vilen. Skopje: Prosvetno delo, 2022.
  • Prop, Jakovleviќ, Vladimir. Narodna bajka u modernjoj književnosti. Beograd: Nolit, 1978.
  • Prop, Jakovleviќ, Vladimir. Morfologija na skaznata. Skopje: Makedonika litera, 2009.
  • Ringačeva, Vitanova, Ana. „Skaznata niz prizmata na simboličkiot jazik i nejzinata recepcija vo sovremen kontekst.ˮ Makedonski folklor, 82 (2022): 9–30.
  • Sazdov, Tome. 1999, Narodnata poetika-postojana inspiracija i na makedonskite pisateli na HH vek. Skopje: MANU, 1999.
  • Todorovska, Marija. „Statusot i svetosta na mitot, nekolku perspektivi.ˮ u: Dalibor Jovanovski (ur.). Godišen zbornik, Skopje: Filozofski fakultet, 2018: 7–23.
  • Cucić, Sima. „Iz dečje književnosti: osvrti i članci.ˮ Letopis Matice srpske, Novi Sad, (1951): 191.
  • Čepiševska, Mojsova, Vesna. „Pinokio i Šeќernoto dete.ˮ u: Biljana Ivanovska (ur.). Godišen zbornik, Štip: Fililoški fakultet, 2012:  9–275.
  • Čepiševska, Mojsova, Vesna. 2019, „Makedonskata literatura za deca.ˮ Paidia I Literatura, 1 (2019): 83–99.
  • Škrinjariќ, Anastasova, Nina. „Arheologija na skaznata (V. Prop –paleontološko istražuvanje na volšebnite prikazni).ˮ vo: V. Prop. Istoriski koreni na volšebnata prikazna. Skopje: Makedonika litera, 2011: 5–22.
  • Da Silva, Francisco. “Fairy-Tale Symbolism.ˮ u: Maria Tatar (ur.). The Cambridge Companion to Fairy Tales, Cambridge, 2015: 97–116.
  • Ganea, Patricia. “Kids learn moral lessons more effectively from stories with humans than human-like animals.ˮ Science Daily, Ontario Institutte for Studies in Education (OISE), 17.08.2017.
  • Lafazanovski, Ermis.  E. Utjecaj usmeno književnih pripovjedaka na makedonsku proznu književnost XX-tog stoljeća. http://opak.crolib.hr/cgi-bin/unicat.cgi?form=
    D1930610033     . 23.01.2024.
  • Rose, Cinthya. “Folktales From Six Continenets: Cultural Influence and Life Skill Skill Development for Cildren.ˮ Journal of Language and Literary Studies, (2023): 165–177.
  • Smiljković, Stana. Autorska bajka, Vranje: Učiteljski fakultet, 2006.