MAKEDONSKITE RUSALII DENES – RELIKT NA DREVNITE RITUALNI IGRI

Savremena srpska folkloristika XIV (2025) [str. 305-328]

AUTOR(I) / AUTHOR(S):Ana Ž. Vitanova-Ringačeva  

Download Full Pdf  

DOI: https://doi.org/10.46793/FolkloristikaXIV.305VR

SAŽETAK /ABSTRACT:

Rusaliite kako maški obredni povorki koišto vo minatoto bile aktivni vo vremeto na t.n. nekrsteni denovi, pretstavuvaat integralen del od makedonskata obredna tradicija. Aktivnosta na ovie specifični obredni igri se slučuva vo t.n. obredno vreme, a samite igri imaat zaštitna funkcija. Htonskiot karakter na igrite se prepoznava vo načinot na organizacija na samite igri, rekvizitite (golite sabji, sekirata i tapanot), tabuata koišto gi sledat kako i silnoto počituvanje na kultot kon prirodata i kultot kon mrtvite predci. Samite dviženja, oblekata, zvukot na tapanot i orata, gi pretstavuvaat rusaliite kako suštestva od drugiot svet koišto se podgotveni da se soočat so zloto, da mu se sprotivstavat i da go uništat. Eden od načinite kako da se zauzdaat zlite sili bila primenata na tancot i igrata kako del od sinkretičnata praksa. Rusaliskite igri vo Makedonija vo minatoto imale svoja regionalna rasprostranetost i toa vo jugoistočniot del što gi opfaќa Strumičkiot i Gevgelisko-valandovskiot region. Rusaliskite družini koišto organizirano go praktikuvale obredot vo negovata izvorna forma, bile aktivni do vtorata polovina na XX vek. Novite opštestveni konteksti dovedoa do toa rusaliskite igri da ja izgubat svojata originalna izveduvačka forma i obrednata praktika što proizleguva od niv i kako takvi poveќe ne se sreќavaat. Tie odamna gi izgubile formata na izveduvanje kako i celta, bidejќi do denes ostanale da opstojuvaat samo kako običaj koj se izveduva vo s.Sekirnik za vreme na praznicite Golema Bogorodica i Veligden. Ona što denes go imame kako svedoštvo za nekogašnite igri se folklornite družini koišto sѐ ušte go neguvaat rusalistvoto kako relikt od drevnite obredni igri, koišto bile praktikuvani od nivnite predci. Vo ovoj trud ќe se obideme da napravime presek na rusaliskata obredna tradicija vo Makedonija nekogaš i denes, koga istata se primenuva vo sovremen kontekst, vidoizmeneta forma i cel.

KLJUČNE REČI / KEYWORDS: 

Rusalii, obredni rituali, makedonska narodna tradicija, Strumica, Sekirnik, Gevgelija.

PROJEKAT / ACKNOWLEDGEMENT:

LITERATURA/ REFERENCES:

  • Anastasova Škrinjariќ, Nina. Folklorni socijalni fosili. Skopje: Makedonika litera, 2011.
  • Antonijević, Dragoslav. Ritualni trans. Posebna izdanje, knjiga 42. Beograd: Balkanološki institut SANU, 1990.
  •  Arnaudov, Mihail. Studii vъrhu bъlgarskite obredi i legendi II. Sofiя: BAN, 1971.
  • Bajraktarova, Nada. Večen son K`I-Š-OJME. Strumica: LUB „Blagoj Jankov Mučeto”, 2023.
  • Bojanin, Stanoja. Zabave i svetovine i srednjevekovnoj Srbiji od kraja XII do kraja XV veka. XX SANU, Beograd, 2005.
  • Bъlgarski etimologičen rečnik. Tom VII. Todorov, T. At. (odgov. red.) Sofiя: Bъlgarskata akademiя na naukite. Institut za bъlgarski ezik „Lюbomir Andreйčin”. Akademično izdatelstvo „Prof. Marin Drinov”, 2010.
  • Vasiќ, Olivera. „Rusaliski povorki – sličnosti i razliki so drugi povorki.” Godišen zbornik, Vol 3, Nom 3. Štip: Fakultet za muzička umetnost, Univerzitet „Goce Delčev” (2012): 155‒159.
  • Veličkovska, Rodna. „Prezentiranje na rusaliskite igri na festivalite vo Republika Makedonija i nadvor od nea.” Godišen zbornik br. 11, Štip: Fakultet za muzička umetnost, Univerzitet „Goce Delčev” (2011): 145–149.
  • Vitanova-Ringačeva, Ana. „Rusaliite – spodelena vrednost vo kulturnata memorija na Makedoncite i na Vlasite (vrz primeri na rusaliskata tradicija vo Gevgelisko-valandovskiot Region).” Makedonski folklor, god. XLI, br. 76. Skopje: Institut za folklor „Marko Cepenkov” (2019v): 144–152.
  • Vitanova-Ringačeva, Ana. „Šapkareviot zapis za rusaliite – voved vo istražuvanjata na šamanističkite ostatoci vo makedonskata narodna tradicija.” Makedonika, IX, 22, Skopje: Makedonika litera (2019a): 30–42.
  • Vitanova-Ringačeva, Ana. Šamanizmot vo makedonskata narodna tradicija. Skopje: Makedonika litera, 2019b.
  • Dimovski Mihajlo. „Rusaliskite igri od seloto Sekirnik (Strumičko) i nivnite karakterstiki.” Makedonski folklor 13/VII, Skopje (1974): 165–183.
  • Đorđević Tihomir. Kroz naše Rumune. Srpski književni glasnik, knjiga 16.<https://dn790000.ca.archive.org/0/items/KrozNaseRumune/Kroz_nase_Rumune_Dr_Tihomir_Djordjevic.pdf > 11.04.2024
  • Elijade, Mirča. Istorija na veruvanjata i religiskite idei 1–3. Skopje: Tabernakul, 2005.
  • Janevski, Vladimir. „Pišanite i vizulenite izvori za tradicionalnite igri vo krajot na XIX i početokot na XX vek.” Godišen zbornik, Vol 2, Nom 2, Štip: Fakultet za muzička umetnost, Univerzitet „Goce Delčev” (2011): 151‒157.
  • Janković, Danica i Ljubica Janković. Narodne igre III i IV. Beograd, 1939.
  • Janković, Ljubica S. Rusalije. Beograd: Državna štamparija kraljevine Jugoslavije, 1939.
  • Kaloяnov, Ančo. Starobъlgarskoto ezičestvo. Mit, religiя i folklor v kartinata za svяt u bъlgarite. Varna: EI „LiterNet”, 2002.
  • Kaloяnov, Ančo. Starobъlgarskoto ezičestvo. Mit, religiя i folklor v kartinata za svяt u bъlgarite. Varna: EI „LiterNet”, 2002.
  • Kozarov, Kiro. Rusalii. Skopje: Makedonska reč, 2010.
  • Matkovski Aleksandar. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, t. III (1827‒1849). Skopje: Misla, 1992.
  • Matkovski, Aleksandar. Makedonija vo delata na stranskite patopisci, t. I (1371‒1377). Skopje: Misla, 1991.
  • Madžunkov, Mitko. „Prva kniga za našite rusalii”. Vo: Kozarov, Kire. Rusalii. Skopje: Makedonska reč, 2010.
  • Petrovska-Kuzmanova, Katerina. „Revitalizacija i popularizacija na obredite pod maski.” u: Obredi i festivali pod maski na Balkanot: tradicija, sostojba, tendencija / [glaven urednik Vladimir Karadžoski]. Prilep: Institut za staroslovenska kultura, 2018: 21‒36.
  • Petrovska-Kuzmanova, Katerina. „Regionalnite istražuvanja vo Makedonija vrz primerot na rusaliskite obredni povorki.” Spektar, god. XXXIV, 68 (2016): 191‒198.
  • Petrovska-Kuzmanova, Katerina. Teatarskite elementi vo folklorot. Skopje: Institut za folklor „Marko Cepenkov”, 2006. Politika 18. 1. 1928. str. 7.
  • Ruže, Žilber. Muzika i trans. Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanoviħa Sremski Karlovci: Novi Sad, 1994.
  • Sims, Marta i Stivens, Martin. Živ folklor. Skopje: Akademski pečat, 2010.
  • Stamkov, Risto. Stojakovo do denešni dni. Skopje: Matica, 2007.
  • Tanović, Stevan. „Srpski narodi običai u Đevđeliskoj kazi.” u: Srpski etnografski zbornik, 40, Beograd, 1927.
  • Ćorđeviħ, Tihomir. Kroz naše Rumune, Beograd, 1906.
  • Čausidis, Nikos. „Tapanot i ’teškoto oro’ – analiza na mitsko­simboličkoto i obrednoto značenje.” vo: Predavanja na XL meѓunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 13.VIII–30.VIII 2007). Skopje: Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”, 2008: 209–236.
  • Čausidis, Nikos. Mitskite sliki na Južnite Sloveni. Misla, 1994.
  • Šapkarev, Kuzman. Odbrani tvorbi. Skopje: Misla, 1987.
  • Šapkarev, Kuzman. Rusalii: dreven i tvъrde interesen bъlgarskiй običaй zapazen i do dnes v Юžna Makedoniя. Plovdiv, 1884: 7‒20.
  • Bausinger, Herman. Folk Culture in a Worl of Technology. Bloomington, Indiana (Translated by Eike Dettmer), 1990.
  • Chevalier, Jean i Gheerbrant, Alain. Rjećnik simbola. Zagreb: Nakladni zavod Matice Hrvatske, 1987.
  • Elijade, Mirča. Šamanizam i arhajske tehnike ekstaze. Sremski Karlovci, 1990.
  • Hamayon, Roberte. The concept of shamanism: uses and abuses. Budapest, 2001.
  • Matić, Vojin. Zaboravljena božanstva, Beograd: Prosveta, 1972.
  • Rihtman-Auguštin, D. “Folklor, folklorizam i suvremena publika.” Zbornik radova, Etnološka tribina Folklorizam nekad i sad, održana u Kecskemet, 1978.
  • Tokarjev, Sergej. Rani oblici religije i njihov razvoj. Sarajevo, 1978.
  • Vitebsky, Piers. Indigenous Religions: A Companion. 2000.
Izvori